Prvič smo v našem mestu gostili zaključni rokometni turnir Pokala Slovenije, ki je vnovič potrdil, da je Ajdovščina lačna kvalitetnih športnih dogodkov. Številni navijači so uživali ob lepih rokometnih predstavah, naslov prvakinj so pričakovano osvojile rokometašice Krima Mercator, domače punce pa so si prislužile bronaste kolajne in zaslužen aplavz publike za borbenost in požrtvovalnost na igrišču.
Ajdovščina je bila čez vikend rokometno obarvana, za kar so poleg domačih navijačev poskrbeli še navijači Krima Mercatorja, Trgo ABC Izole in Zvezde Logatca, ekip, ki so se poleg Mlinotesta, prebile na zaključni turnir Pokala Slovenije. O samih tekmah in rezultatih je bilo povedano že precej, a ni odveč ponoviti, da so naslov pokalnih prvakinj, zasluženo, že 28. leto, osvojile rokometašice Krima Mercatorja. Slednje so turnir preživele brez praske in predvsem finale odigrale s polovico moči. Izolanke, za katere je bil pokalni finale eden največjih klubskih uspehov v zgodovini, so korak z Ljubljančankami držale le uvodnih pet minut, nato pa odigrale po svojih najboljših močeh in iztržile znosnih 18:30. So pa presenetile v polfinalni tekmi proti Logatčankam, ko so v drugem delu spreobrnile rezultat in se zasluženo uvrstile v finale.
Na drugi današnji tekmi pa so Ajdovke rutinirano, s 40:16, odpravile Zvezdo Logatec in si nato okrog vratu nadele bronaste kolajne. Dve tekmi torej, za katere je bilo že vnaprej znano kako se bodo odvile, a vseeno tekmi, ki sta nekaj veljali in prinašali. Zato je bilo tudi vzdušnje na tribunah temu primerno. Za dodaten čar pa je poskrbela še “nacionalka“, ki je finalno tekmo prenašala v neposrednem prenosu, kar se na ajdovskih Policah ne zgodi ravno vsak dan.
Zato je na nek način škoda, da se je četrtkov žreb v Gostilni Krapež na Predmeji poigral, tako z Mlinarkami kot Krimovkami, saj bi bil takšen finale malce večji magnet za televizijske gledalke in gledalce. A je po drugi strani osrečil Izolanke, ki se jim takšna priložnost le redko ponudi. Pa tudi dvorana na Policah je bila v soboto zvečer verjetno še bolj polna kot bi bila na nedeljski, s televizijskim prenosom okrepljen, popoldan. Sobotni “prajmtajm” je vendarle najboljši termin za športne spektakle. Teh pa je v Ajdovščini premalo. In zato ne čudi takšen odziv publike, ki se je “tiščala” na tribunah kot v zlatih časih ajdovskega rokometa, tam v poznih osemdesetih, ali pa devetdesetih letih. Po besedah organizatorjev si je sobotni finale pred finalom ogledalo v živo 850 navijačev. Škoda le, ker je tudi dvorana Police bolj podobna “osemdesetim” kot pa letu 2023. Občina Ajdovščina jo je že zdavnaj prerasla in skrajni čas je, da se začnejo resni pogovori o novem osrednjem športnem hramu, ki pa naj ne bo usmerjen le v komoditeto športnic in športnikov, temveč tudi in predvsem navijačicam in navijačem.
Glavna beseda pa naj vendarle pripada športnicam, ki so garale na igrišču in se borile za grbe na svojih dresih. V uvodu smo že omenili finalni razplet, poseben odstavek pa si zasluži predvsem sobotni polfinale med domačim Mlinotestom in “evropskim” Krimom Mercatorjem. Slednji je po proračunu kluba tako daleč pred domačo konkurenco, da lahko vsak malce bolj znosen poraz nasprotnic ocenimo za uspeh. Ajdovke so v soboto res izgubile z desetimi goli razlike, vendar je ta razlika zagotovo previsoka glede na dogajanje na igrišču. Vseeno pa je težko oceniti ali so bile Mlinarke blizu ali daleč za kaj več od znosnega poraza. Tekma se je namreč odvijala podobno kot že nekaj podobnih pred tem. Mlinarke uspejo držati korak s Krimovkami tam nekje do uvodnih minut drugega polčasa nato pa privrejo na dan izkušnje in kvaliteta Ljubljančank. Verjetno bi do rokometnega čudeža prišlo le v primeru, če bi “po nekem čudežu” Mlinotestu uspelo priti v končnico tekme z minimalnim zaostankom, nato pa bi se športni bogovi odločili srečo nameniti ajdovskemu klubu. In ravno ta priložnost se je vendarle ponudila sinoči v Ajdovščini. Bilo je dobrih deset minut do konca srečanja, ko so Mlinarke zaostajale za štiri gole, a imele žogo v rokah in dve igralki več na igrišču. Vendar pa se ni izšlo po željah domačih navijačev, Krimovke so pobegnile na “6” in nato le še rutinirano odigrale toliko kot je bilo potrebno za zmago.
“Mislim, da smo bile s puncami, v prvem polčasu, na dokaj visokem nivoju, nato pa nas je malce zmanjkalo. A dokazale smo, da se lahko kosamo s Krimovkami, kljub temu, da rezultat morda ne kaže tako. Spet smo zgrešile preveč zicerjev, ki jih v taki tekmi ne smeš zapraviti, če si želiš zmago proti tako kakovostni ekipi” je po tekmi dejala domača kapetanka Nuša Fegic in nato še precej časa, s solzami v očeh, ostala na parketu in iskala tolažbo v objemu najbližnjih. Še prej pa namenila pogled na polne tribune, ki so vsaj malce odtehtale razočaranje po porazu. “Definitivno smo pogrešale takšno vzdušje. Odigrati takšno tekmo, pred takšno publiko, je nekaj najlepšega. Zato bi se res rada zahvalila vsem, da so prišli danes na Police in da so verjeli v nas“, je še dodala hčerka nekdaj odličnega nogometaša Adrijana Fegica. Boljše volje pa je bila na drugi strani nekdanja kapetanka Mlinotesta, Maja Svetik, ki danes nosi dres najboljšega ženskega rokometnega kluba v Sloveniji. “Kljub temu, da so bili navijači na strani Mlinark, mi je bilo lepo igrati pred polnimi tribunami in jim tudi čestitam za fer navijanje. Težko pa rečem kaj manjka domačim rokometašicam, da bi se nam bolj približale. Dobro so se borile, a me imamo precej več izkušenj iz evropskih tekem, pozna se tudi daljša klop in to naredi razliko. Jim pa vsekakor čestitam za pristop in dobro borbo“, je dejala slovenska reprezentantka, ki naj bi po končani sezoni kariero nadaljevala v Avstriji.
Kot rečeno gredo domačim puncam, s celotnim strokovnim štabom na čelu, vse čestitke za igro, borbenost in požrtvovalnost. Ajdovsko srce so pustile na igrišču in dokazale, da se da tudi z majhnimi, a pravilnimi koraki daleč priti. Predvsem pa je bil športni spektakel največja motivacija številnim deklicam, ki so včeraj navijale na tribuni in danes sanjajo, da bodo nekega dne v koži Nuše Fegic, Ane Abine, Nene Černigoj, Klare Hrovatič in drugih Mlinark, ki so trenutno gonilna sila ajdovskega ženskega rokometa. Želimo pa si tudi, da je bila sinočna rokometna predstava dovolj velika motivacija glavnemu sponzorju, da velja tudi v prihodnje še vztrajati in skrbeti za razvoj domačega športa. Sicer nimamo natančnih številk koliko je domači rokometni klub, oziroma njegov sponzor, investiral v organizacijo zaključnega turnirja Pokala Slovenije, a verjetno ne zgrešimo preveč, če napišemo, da je šlo za dobro odločitev, ki se bo tako ali drugače zagotovo obrestovala. Tudi zato, ker so v klubu poskrbeli za vsako malenkost in marsikomu pokazali kako se organizira in promovira športni dogodek.
Tekst: Matjaž Jazbar (Lokalne Ajdovščina)
Foto: Robert Ferjančič